Konflikt interesov lahko nastopi tudi v družinskih podjetjih.
Konflikt interesov je v 38.a členu ZGD-1 predpostavljen za primere poslovanja med povezanimi osebami. Posebna pravila veljajo tudi za družinska podjetja.
Zakon o gospodarskih družbah kot odnose, ki predstavljajo potencialni konflikt interesov šteje odnose do ravni povezave bratov in sester. Družina in njeni interesi oz. interesi posameznikov v njej so torej do omenjene ravni domnevno lahko močnejši kot interesi gospodarske družbe, ki jo zastopa družinski član. Iz tako postavljenega pravila se zrcali naziranje zakonodajalca glede tega, kateri odnosi spadajo v presečišča vplivne sfere podjetja in vplivne sfere družine.[1]
Na to, da obstaja konflikt interesov mora biti pozoren član organov vodenja ali nadzora, prokurist in izvršni direktor v delniški družbi, poslovodja v d. o. o., član nadzornega sveta ter prokurist d. o. o. Navedene osebe se morajo nasprotju interesov izogibati. Biti morajo torej pozorne, da njihovi interesi niso v nasprotju z interesi ali dolžnostmi družbe, v kateri nastopajo v eni od zgoraj omenjenih vlog.
V primeru, da konflikt interesov nastopi, so osebe navedene v 1. odstavku 38.a. člena ZGD-1 dolžne v najkrajšem času, najkasneje pa v roku treh delovnih dni na pisen način obvestiti organ, v katerem nastopajo v eni od omenjenih funkcij, in organ nadzora, kot to določa 2. odstavke 38.a. člen ZGD-1. V primeru, da družba nima nadzornega sveta oz. ta v družbi ni formiran, morajo navedene osebe o nastanku okoliščin, ki pomenijo konflikt interesov, obvestiti družbenike najkasneje na prvi skupščini, ki sledi po nastopu takih okoliščin.
Konflikt interesov pri navedenih osebah obstaja, kadar je po zakonski domnevi ogroženo nepristransko in objektivno opravljanje nalog, ali ko take okoliščine vplivajo na nepristransko odločanje teh oseb zaradi obstoja osebnega ekonomskega interesa ali interesa, ki ga imajo družinski člani teh oseb ali zaradi drugih interesov, ki jih imajo omenjene osebe do drugih fizičnih ali pravnih oseb.
Zakon za potrebe obstoja in izogibanja konfliktu interesov oz. kot nosilce interesov, ki so v nasprotju z interesi gospodarske družbe, določa vodstvene osebe ter družinske člane teh oseb. Za potrebe omenjene določbe se skladno s 7. odstavkom 38.a člena ZGD-1 za družinskega člana štejejo:
Skladno s 4. odstavkom 38.a člena ZGD-1 velja, da lahko izvršni direktor, prokurist ali poslovodstvo delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo sklepa pravne posle, pri katerih obstaja konflikt interesov le, če s takim poslom soglaša upravni odbor ali nadzorni svet družbe. Gre za posle, ki se sklepajo z družbami, v katerih ima taka oseba ali član družine take osebe ali omenjene osebe skupaj kvalificiran kapitalski delež. Kot kvalificiran kapitalski delež se šteje desetina osnovnega kapitala družbe (1. stavek 4. odstavka 38.a člena ZGD-1).
Enako soglasje je potrebno takrat, ko imajo omenjene poslovodne osebe ali njihov družinski član pravico do udeležbe na dobičku druge družbe, s katero pride do sklenitve posla. Pravna podlaga za pridobitev pravice do udeležbe na dobičku družbe je lahko katera koli in ne temelji nujno na kapitalski udeležbi.
Obveznost pa ne velja samo v zvezi s sklepanjem poslov z drugimi družbami, pač pa se analogija nanaša na vse pravne osebe, v katerih imajo osebe navedene v 1. odstavku 38.a člena ZGD-1 posamično ali vse skupaj desetino upravljavskih pravic ali pravico do udeleže na dobičku na kateri koli pravni podlagi. Nasprotje interesov je tako pomembno upoštevati tudi pri poslovanju gospodarskih družb z drugimi pravnimi osebami, kot so npr. društva, zadruge in zavodi.
Vlogo, ki jo ima nadzorni svet ali upravni odbor v zvezi z izdajo soglasja, prevzame skupščina, če omenjena organa v družbi nista oblikovana ali sta nesklepčna iz razloga, ker je član organa oseba, pri kateri obstaja konflikt interesov in pri odločanju ne sme sodelovati.
V primeru, da so deleži oseb, navedenih v 1. odstavku 38.a člena ZGD-1, manjši od kvalificiranega deleža (desetina osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic) soglasje upravnega odbora, nadzornega sveta ali skupščine družbe ni potrebno, pač pa morajo osebe, pri katerih obstaja konflikt interesov o sklenitvi pravnega posla z drugo družbo ali drugo pravno osebo obvestiti upravni odbor, nadzorni svet ali skupščino v roku treh delovnih dni po sklenitvi takega posla (5 odstavek 38.a člen ZGD-1).
Pri odločanju o soglasju k pravnemu poslu ne sme sodelovati član organa, ki odloča o soglasju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik, ali če je udeležen na dobičku družbe, s katero bo prišlo do sklenitve posla. Analogno velja taka ureditev tudi za primer obstoja upravljavskih pravic v drugi pravni osebi, ki ni gospodarska družba, s katero bo posel sklenjen. Zakon obveznost izločitve veže na sam obstoj lastništva ali upravljavskih pravic in se kvalificirana večina ne zahteva.
Na obstoj pogojev, ki določajo konflikt interesov, so vezane pravne posledice. Pri tem velja poudariti, da skladno z 8. odstavkom 38.a člena ZGD-1 morebitno soglasje skupščine k sklenitvi posameznega posla v primer obstoja konflikta interesov ne izključuje odškodninske odgovornosti poslovodstva, ki je sicer na podlagi 263. člena ZGD-1[2] izključena za primere, ko dejanje, ki ga opravi član organa vodenja ali nadzora, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Sankcija, ki nastopu v primeru, ko potrebno soglasje nazornega sveta, upravnega odbora ali skupščine ni dano, je skladno z 9. odstavkom 38.a člena ZGD-1 ničnost pravnega posla.[3]
K splošnim določbam, ki urejajo vprašanje sklepanja poslov med povezanimi osebami, so določene izjeme oz. možnost drugačnega urejanja. Skladno z določbo 10. odstavka 38.a člena ZGD-1 lahko Akt o ustanovitvi družbe določi, da so za sklenitev pravnega posla v primerih, ko obstaja konflikt interesov, predvideni strožji pogoji, kot jih sicer kot splošne določa ZGD-1 v 38.a členu. To pomeni, da je v takih primerih delež kapitalske udeležbe nižji kot desetina osnovnega kapitala družbe ali upravljavskih pravic v pravni osebi.
Zakonodajalec je zahteve glede potrebnega soglasja ob nastopu konflikta interesov omilil s tem, da je določil tudi minimalna vrednost pravnega posla, pri kateri soglasje oz. obveščanje ni potrebno. Taka izjema je določena za primere, ko posamezni pravni posel vrednostno ne presega 2.000,00 evrov brez vključenega davka na dodano vrednost. Izjema velja samo v primeru, ko vrednost vseh pravnih poslov z družbo ali pravno osebno v tekočem letu ne presega 24.000 evrov brez vključenega davka na dodano vrednost. Tudi ta določba ima svojo izjemo, saj ne velja v tistih primerih, ko je poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam ali člani njegove družine udeleženi na dobičku pravne osebe, s katero je posel sklenjen.
Ker bi bile omejitve, ki jih določa 38.a člen ZGD-1, nesorazmerno omejujoče, so v 11. odstavku 38.a člena ZGD-1 določene izjeme. Določbe 38.a člena ZGD-1 se ne uporabljajo v primerih delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, če je v taki družbi imetnik deleža v višini najmanj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljavskih pravic poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor sam, ali pa član njegove družine – če so skupaj imetniki navedenega deleža.
Navedena izjema je bila uvedena v noveli ZGD-1G. Predlagatelj je s tako izjemo poskušal rešiti vprašanja, ki so se pojavila v praksi po sprejetju ZGD-1D, ki jo v novem 38. a členu ureja vprašanje odprave nasprotja interesov. V praksi so nastale težave v zvezi z dajanjem soglasij v primeru družinskih podjetij, ki med sabo sklepajo posle. V teh primerih se je namreč lahko zgodilo, da soglasja skupščine ni bilo mogoče doseči, saj nihče od družbenikov o soglasju ni smel glasovati. ZGD-1 je namreč v 3. odstavku 38. a člena pred tem določal, da član organa, ki odloča o soglasju k poslu pri katerem obstaja konflikt interesov, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik družbe, s katero se sklepa posel, ali je udeležen na dobičku te družbe na kateri koli pravni podlagi. Z novelo ZGD-1G je namreč zakonodajalec določil izjemo, da soglasje ni potrebno, v kolikor je poslovodja, prokurist ali izvršilni direktor sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj, imetnik deleža v višini vsaj treh četrtin osnovnega kapitala.[4] Tudi ta izjema je z vidika preučevanja pojma družinsko podjetje zanimiva, saj iz nje jasno izhaja, da domnevni konflikt interesov preneha, ko se interesi družine in interesi podjetja, ki se v tega prevajajo skozi kvalificirano lastništvo treh četrtin osnovnega kapitala, poenotijo. Na tem mestu je smiseln razmislek o tem, ali je postavljena meja treh četrtin osnovnega kapitala res ustrezna, saj z vidika operativnega dela in imenovanja organov družbe zadostuje preseganje navadne glasovalne večine pri odločanju organov družbe.
Upoštevajoč navedeno argumentacijo in veljavno ureditev 38. a člena ZGD-1 vidimo, da je zakonodajalec s tem implicitno postavil kriterij, kaj družinsko podjetje. Gre za podjetje, v katerem so ožji družinski člani skupaj imetniki deležev v višini vsaj treh četrtin osnovnega kapitala družbe. Opredelitev ožjega družinskega člana je v ZGD-1 podana le v 3. odstavku 308. a člena, ki govori o razkritju konflikta interesov za zastopanje. Poudariti je potrebno, da navedena določba navaja, da se definicija ožjega družinskega člana uporablja izključno za potrebo 308. a člena ZGD-1 (»za ožjega družinskega člana osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo«). Pri tem se za ožjega družinskega člana štejejo:
Definicije pojma ožji družinski član za potrebe uporabe v okviru 38. a člena ZGD-1 slednji ne daje, zato kaže smiselno upoštevati določbe 308. a člena ZGD-1.[5]
Mag. Igor Pirc, univ. dipl. prav, MBA
[1] O presečišču vplivnih sfer glej: Toward the development of a family firm typology: Toward the Development of a Family Firm Typology, Parmodita Sharma, str. 6.
[2] 263. člen ZGD-1 v 3. odstavku določa, da v primeru, ko je bila družbi povzročena škoda članu organa vodenja ali nadzora take škode ni treba povrniti, če dejanje, s katerim je bila škoda povzročena, temelji na zakonitem sklepu skupščine. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
[3] »Ničnost na področju pogodbenih razmerij urejajo pravila obligacijskega prava. V civilnem pravu je ničnost najstrožja in skrajna sankcija, ki naj nastopi, če pogodbe ni mogoče obdržati v veljavi. Pogodbe, ki nasprotujejo ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali, so nične, če se namen kršenega pravila ne sklicuje na katero drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega« (prvi odstavek 89. člena OZ ( Kocbek Marijan, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2007, str.701), do podobnega rezultata (učinka generalne klavzule ničnosti) pridemo tudi, če povežemo določbi 35. in 37. člena OZ. »Nična je pogodba, katere predmet je nedopusten, predmet pogodbe pa je nedopusten, če nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom« (Juhart Miha, Ničnost pravnega posla zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom, Pravni letopis 2011, Ljubljana, str.9)).
»Vendar ničnost po ZGD, ni povsem enaka civilnopravni ničnosti. Zaradi specifičnosti skupščinskega sklepa, kot korporacijskega pravnega posla, povsem enaka uporaba pravil ni mogoča. Predvsem bi bil v gospodarski praksi poslovanja kapitalskih družb lahko problematičen (po OZ) neomejen rok uveljavljanja ničnosti in dejstvo, da civilna ničnost nikoli ne zastara (93. člen OZ). S takšno široko možnostjo uveljavljanja neveljavnosti se podaljšuje obdobje negotovosti o veljavnosti oziroma neveljavnosti posameznih sklepov in na tej podlag izpeljanih drugih pravnih dejanj, tega pa gospodarska praksa nikakor ne more trpeti. Iz tega lahko sklepamo, da posebne značilnosti poslovanja gospodarskih družb zahtevajo prilagojeno ureditev ničnosti skupščinskih sklepov, tako v smeri ožanja ničnostnih razlogov (390. ZGD-1) glede na splošne ničnostne razloge v civilnem pravu kot v časovni omejitvi možnosti njihovega uveljavljanja« (391. ZGD-1) (Kocbek Marijan, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah 2. knjiga, str. 701, 702).
»ZGD-1 v 8. oddelku podrobneje ureja ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe, vendar v osnovi ne spreminja temeljnih načel institucije ničnosti in izpodbojnosti pravnih poslov« (Kocbek Marijan, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah 2. Knjiga, str.703).
[4] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah z dne 09.07.2012.
[5] Različni zakoni in predpisi različno opredeljujejo pojem ožjega družinskega člana. Glej npr. 11. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami in dopolnitvami), 20. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 72/06 s spremembami in dopolnitvami).
Povezane teme: Poslovanje družinskega podjetja