Ko podjetje preneha delovati, in poslovodstvo ne opravlja svojih nalog več kot pol leta, se lahko sproži postopek prisilne likvidacije družbe. Ta postopek poteka v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah v Sloveniji. V tem postopku je ključno merilo za začetek prisilne likvidacije to, ali poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev. Sklep o prisilni likvidaciji se običajno sprejme na predlog upnika ali druge stranke, ki ima pravni interes za to. Sodišče mora preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno likvidacijo, pri čemer je bistveno, ali poslovodstvo dejansko ne opravlja več svojih nalog. Upnik, ki predlaga prisilno likvidacijo, mora predložiti dokaze, ki kažejo, da družba dejansko ne deluje in da so še neporavnane obveznosti do njega.
V postopku vpisa sprememb v sodni register veljajo določeni postopkovni in zakonodajni predpisi, ki jih določa Zakon o sodnem registru (ZSReg). Ena izmed pomembnih določb v ZSReg se nanaša na izbris vpisa, kar pomeni, da se neka sprememba ali vpis v sodni register lahko izbriše le na podlagi spremembe sklepa, na katerega se je vpis nanašal. To pravilo velja tudi v primerih, ko sodišče druge stopnje zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje. To pomeni, da je za izbris vpisa potrebno, da se spremeni ali razveljavi prvotni sklep, na podlagi katerega je bil vpis opravljen. Razlogi za izbris vpisa se lahko nanašajo na različne situacije, kot na primer pravno neskladnost vpisa, spremenjene okoliščine, ali pa tudi na ugotovljene napake v postopku vpisa.
Firma predstavlja uradno ime družbe in je pomembna za identifikacijo in razločevanje med različnimi družbami. V Sloveniji se uporabljajo določeni zakoni, kot je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), tudi za regulacijo zadružnih družb, in zahtevajo, da se firme jasno razlikujejo od firm drugih družb. Načelo izključnosti firme pomeni, da firma družbe ne sme biti enaka firmi nobene druge družbe in mora biti tako različna, da ne more priti do zamenjave med firmami različnih družb. To načelo zagotavlja jasno identifikacijo vsake družbe in preprečuje zmedo med podjetji ter omogoča pošteno konkurenco.
Vir: VSL Sklep IV Cpg 663/2019
V primeru družb z neomejeno odgovornostjo v okviru stečajnega postopka se odgovornost družbenikov ureja v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Družbe z neomejeno odgovornostjo so posebna vrsta pravnih oseb, pri katerih družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe solidarno z vsem svojim premoženjem. V skladu s 100. členom ZGD-1 so družbeniki takih družb upnikom subsidiarno odgovorni za obveznosti družbe. To pomeni, da morajo družbeniki odgovarjati za obveznosti družbe, če družba teh obveznosti ne izpolni na zahtevo upnika.
Pravno veljavna pravnomočnost v postopku stečaja ima pomemben vpliv na prodajo nepremičnine in izročitev lastninske pravice kupcu. Ko je sklep o prodaji nepremičnine in sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe že pravnomočno sprejet, to pomeni, da so bili vsi postopki in pravila v zvezi s prodajo ustrezno upoštevani in potrjeni. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je torej zadnji korak v postopku prodaje nepremičnine stečajnega dolžnika, katerega cilj je vpis lastninske pravice kupca v zemljiško knjigo. Ta sklep se izvede, ko so izpolnjeni vsi pogoji, vključno z plačilom kupnine, in njegova pravnomočnost pomeni, da se lastninska pravica prenese na kupca.
Postopek se običajno začne s predlogom enega od družbenikov ali drugega pristojnega organa družbe za prenehanje družbe. V vašem primeru je omenjeno, da je edini družbenik podal predlog za prenehanje družbe. Na podlagi predloga sodišče izda sklep o prenehanju družbe. V nekaterih primerih, kot je očitno iz besedila, se postopek lahko izvede po skrajšanem postopku, kar pomeni, da ni potrebno dolgotrajno postopanje.
Ključni pogoji, ki jih je treba izpolniti za ta proces, vključujejo:
· Predlog za prenehanje družbe.
· Izpolnjevanje zakonskih pogojev za prenehanje družbe, ki se lahko razlikujejo glede na vrsto družbe in okoliščine primera.
· Pravočasno objavljen sklep o prenehanju družbe na spletnih straneh Ajpes.
· Morebitni ugovori tretjih oseb, ki morajo biti vloženi v roku 15 dni od objave sklepa.
Davčna optimizacija se nanaša na pravno in zakonito prakso zmanjševanja davčnih obveznosti. To je pravica vsakega davčnega zavezanca, vendar obstajajo zakonske omejitve, ki preprečujejo zlorabo sistema. Davčne zakonodaje v različnih državah vsebujejo določbe, ki določajo, kdaj se določena dejanja štejejo za nedopustno davčno optimizacijo ali davčno zlorabo. Davčna zloraba se pojavi, ko davčni zavezanec izkorišča davčne zakonodaje na način, ki ni bil prvotno predviden zakonodajalcem, s ciljem zmanjšanja davčnih obveznosti na nezakonit način. Davčni organi imajo pooblastila, da zavrnejo ali ovirajo takšne transakcije.
Vir: UPRS Sodba I U 675/2019-14
Določbe o vinkulaciji delnic morajo biti konkretnejše od zakonskih določb. Statut družbe mora natančno in jasno določiti razloge, ki lahko služijo kot podlaga za odklonitev dovoljenja za prenos delnic. Vinkulacija delnic lahko služi kot zaščita pred spremembami v lastniški strukturi družbe, ki bi lahko ogrozile njeno gospodarsko samostojnost ali uresničevanje njenih ciljev. Tudi pridobitev relativno majhnega deleža delnic lahko ogrozi samostojnost družbe, če bi to omogočilo pridobitev kontrolnega deleža ali vpliv na ključne odločitve družbe.
Vir: VSRS Sodba III Ips 81/2017
Pri podjetniški presoji se uporabljajo naslednja merila:
Presoja protipravno pridobljenega premoženja in premoženjskega oškodovanja se izvaja ločeno od podjetniške presoje. Pri presoji protipravno pridobljenega premoženja se preučuje, ali je premoženjska korist pridobljena na nezakonit način, na primer s kaznivim dejanjem, kot je zloraba položaja ali korupcija. Pri presoji premoženjskega oškodovanja se preučuje, ali je oškodovanje nastalo kot posledica nezakonitega ravnanja ali kršenja pogodbenih obveznosti.
Vir: VSRS Sodba I Ips 36767/2018
Zavod lahko imenuje prokurista in ga vpiše v sodni register. Prokura, kot vrsta generalnega pooblastila za zastopanje, omogoča zavodu, da se izogne večkratnemu izdajanju posamičnih pooblastil za pravne posle. Vpis prokurista v sodni register nima konstitutivnega učinka, ampak je deklaratorne narave. To pomeni, da prokura obstaja že v trenutku njene podelitve. Prvi odstavek 31. člena Zakona o zavodih (ZZ) določa, da je poslovodni organ zavoda lahko direktor ali drug individualni organ. Vendar pa ZZ izrecno ne ureja možnosti imenovanja večjega števila direktorjev v zavodu.
Vir: VSL sklep IV Cpg 995/2016
Ob vpisu izstopa družbenika iz družbe se pri poslovnem deležu, ki je po zakonu prenehal, vpiše “delež začasno nima ustanovitelja”, pozneje pa se ali dokončno izbriše zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali pa ostane, če ga družbenik prevzame.
Vir: Pravosodni bilten (PB) št. 3/2016, str. 264
Konkurenčna prepoved iz 41. člena ZGD-1 med drugim določa, da družbeniki kot taki ne smejo sodelovati v več različnih družbah s konkurenčno dejavnostjo, pri čemer udeležba v dveh potencialno konkurenčnih družbah ne sama po sebi pomeni kršitve konkurenčne prepovedi, temveč pomeni kršitev le konkreten posel/dejanje ki povzroči konkretno škodo.
Povezane teme: Korporacijsko Pravo