Aktualna vprašanja s področja korporacijskega prava

Kakšna merila se uporabljajo pri podjetniški presoji in kako se presoja protipravno pridobljeno premoženje ter premoženjsko oškodovanje?

 Pri podjetniški presoji se uporabljajo naslednja merila: 

• Odločevalec mora sprejeti odločitev na podlagi zadostnih in kakovostnih informacij.
• Odločitev mora biti usmerjena v dobro družbe, kar pomeni, da mora odločevalec upoštevati interese družbe kot celote. Ta presoja je objektivna in se izvaja glede na trenutek sprejemanja sporne odločitve.
• Presoja se, ali so bile razpoložljive informacije, ki so kazale na izrazito tveganje pri posamezni poslovni odločitvi. To vključuje oceno, ali je odločevalec ustrezno upošteval tveganja in sprejel potrebne ukrepe za njihovo obvladovanje.
• Presoja se, ali je odločevalec sledil lastnim interesom ali interesom tretjih oseb. Odločevalec mora delovati v korist družbe, ne pa v svojo osebno korist ali korist drugih oseb.
• Presoja se, ali je odločevalec ravnal v dobri veri. To pomeni, da je moral biti odločevalec pošten in vesten ter delovati v skladu s prizadevanji za dosego zakonitih ciljev družbe.

Presoja protipravno pridobljenega premoženja in premoženjskega oškodovanja se izvaja ločeno od podjetniške presoje. Pri presoji protipravno pridobljenega premoženja se preučuje, ali je premoženjska korist pridobljena na nezakonit način, na primer s kaznivim dejanjem, kot je zloraba položaja ali korupcija. Pri presoji premoženjskega oškodovanja se preučuje, ali je oškodovanje nastalo kot posledica nezakonitega ravnanja ali kršenja pogodbenih obveznosti.

Vir: VSRS Sodba I Ips 36767/2018

Ali ima zavod lahko prokurista ali dva direktorja? 

Zavod lahko imenuje prokurista in ga vpiše v sodni register. Prokura, kot vrsta generalnega pooblastila za zastopanje, omogoča zavodu, da se izogne večkratnemu izdajanju posamičnih pooblastil za pravne posle. Vpis prokurista v sodni register nima konstitutivnega učinka, ampak je deklaratorne narave. To pomeni, da prokura obstaja že v trenutku njene podelitve. Prvi odstavek 31. člena Zakona o zavodih (ZZ) določa, da je poslovodni organ zavoda lahko direktor ali drug individualni organ. Vendar pa ZZ izrecno ne ureja možnosti imenovanja večjega števila direktorjev v zavodu.   

Vir: VSL sklep IV Cpg 995/2016 

Kdo se v primeru izstopa družbenika vpiše na njegov poslovni delež?

Ob vpisu izstopa družbenika iz družbe se pri poslovnem deležu, ki je po zakonu prenehal, vpiše “delež začasno nima ustanovitelja”, pozneje pa se ali dokončno izbriše zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali pa ostane, če ga družbenik prevzame.

Vir: Pravosodni bilten (PB) št. 3/2016, str. 264

Ali oseba, ki je družbenik v dveh različnih podjetjih, ki se ukvarjata s konkurenčno dejavnostjo, avtomatsko krši konkurenčno prepoved? 

Konkurenčna prepoved iz 41. člena ZGD-1 med drugim določa, da družbeniki kot taki ne smejo sodelovati v več različnih družbah s konkurenčno dejavnostjo, pri čemer udeležba v dveh potencialno konkurenčnih družbah ne sama po sebi pomeni kršitve konkurenčne prepovedi, temveč pomeni kršitev le konkreten posel/dejanje ki povzroči konkretno škodo. 

Vir: VSL sklep I Cpg 742/2015