Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) v 75. členu določa izključitvene razloge, po katerih mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt. Za izključitveni razlog (ne)kaznovanost naročniki od ponudnikov zahtevajo obrazec ESPD ter izpolnjena in podpisana pooblastila za pridobitev podatkov iz kazanske evidence, na dan oddaje ponudbe. Ministrstvo za pravosodje, podatkov ne more preverjati za nazaj, naročniki pa na podlagi pooblastil preverja podatke šele po roku za oddajo ponudb.
V primeru, če ponudnik prihaja iz druge države in če država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, je ta dokazila mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.
Takšno potrdilo lahko naročniki zahtevajo tudi, če v razpisni dokumentaciji zahteve po tem potrdilu ni, saj ima naročnik pravico in dolžnost preveriti (ne)obstoj razlogov za izključitev.
Višina zagotovljenih sredstev se po poteku roka za oddajo ponudb ne sme spremeniti, ker bi v tem primeru šlo za prilagojevanje višine sredstev določenemu ponudniku, spreminjanje je problematično je z vidika načela enakopravne obravnave ponudnikov.
V okviru, da naročnik izvede nov postopek npr. konkurenčni postopek s pogajanji po neuspešno izvedenem postopku javnega naročanja, ZJN-3 ne prepoveduje spreminjanja zagotovljenih sredstev v kolikor gre za nov postopek. Naročnike se napotuje, da se v primeru odločitve za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, izvedba javnega naročila izvede skladno z določili ZJN-3, na transparenten način in ob zagotavljanju enakopravne obravnave ponudnikov.
Naročnik je po neuspelem odprtem postopku za konkurenčni postopek s pogajanji (kot druga faza) opredelil višjo višino zagotovljenih sredstev, kot je bila predvidena za predhodno izvedeni odprti postopek.
DKOM je odločila, da sprememba vpliva na potencialni krog ponudnikov, ki bi lahko za oddajo javnega naročila za izvedbo predmetnih storitev sodelovali pod (zdaj očitno) drugačnimi pogoji za oddajo naročila, a tega niso mogli zaradi neobjave obvestila o naročilu oz. posebnosti tega postopka – ker v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila ob tedanjih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso sodelovali z oddajo ponudbe in torej niso niti mogli biti povabljeni v sporni konkurenčni postopek s pogajanji. Že zgolj navedeno predstavlja kršitev načel zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-3 (v skladu s katerim javno naročilo ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, naročnik pa v postopku javnega naročanja ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-3), transparentnosti iz 6. člena ZJN-3 (v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku) ter enakopravne obravnave ponudnikov iz prvega odstavka 7. člena ZJN-3 (v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila).
Naročnik mora ob neposredni uporabi določbe 3. odstavka 2. točke 57. člena Direktive 2014/24/EU omogočiti ponudnikom popravni mehanizem ob ugotovitvi izključitvenega razloga iz 2. odstavka 75. člena ZJN-3.
Sodišče je zavzelo stališče, da vložitev revizijskega zahtevka v postopku javnega naročanja ni procesna predpostavka za vložitev odškodninskega zahtevka (49. člen ZPVPJN), vendar lahko vpliva na ugotavljanje vzročne zveze.
Vir: VSRS Sklep III Ips 30/2023
Povezane teme: Javna naročila