Evropska komisija je dne 9. 9. 2026 predstavila predlog nove Uredbe o javnem
naročanju in koncesijah (Public Procurement Act, COM/2026/590 final).
Predlog Uredbe o javnem naročanju in koncesijah predstavlja eno od največjih in
najpomembnejših prenov pravil javnega naročanja, ki je namenjen predvsem
poenostavitvi postopkov javnega naročanja in posodobitvi ter večji digitalizaciji pravil
javnega naročanja.
Predlog predvideva združitev pravil, ki jih trenutno urejajo tri ključne direktive EU na
področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktivo 2014/23/EU [1] o podeljevanju
koncesijskih pogodb ter Direktivi 2014/24/EU [2] in 2014/25/EU [3] o javnem naročanju.
Predlog prinaša več pomembnih sprememb, ki bi lahko pomembno vplivale na način
priprave in izvedbe postopkov javnega naročanja. Med ključnimi so nova ureditev
postopkov, elektronsko preverjanje pogojev za sodelovanje, omejevanje nekaterih
zahtev za ponudnike ter širše možnosti pogajanj.
Uredba bo zavezujoča za vse članice EU in bo neposredno veljala.
V nadaljevanju tega prispevka povzemamo ključne novosti.
Predlog predvideva preoblikovanje obstoječih postopkov. N Ena pomembnejših predlaganih sprememb je uvedba dveh novih glavnih postopkov – odprtega in dinamičnega postopka.
Po predlogu naj bi bil odprti postopek zasnovan tako, da lahko zainteresirani gospodarski subjekti že od začetka predložijo ponudbo. Naročnik bi lahko odločil, ali bo uporabil pogoje za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov in ali bo dovolil pogajanja, kar predstavlja veliko poenostavitev glede na trenutno ureditev.
Drugi novi postopek je dinamični postopek, pri katerem se gospodarski subjekti najprej vključijo v vnaprej oblikovano bazo potencialnih ponudnikov, nato pa se jih za posamezne priložnosti povabi k oddaji ponudbe oziroma pogajanjem. Tudi pri tem postopku bi bila uporaba pogojev za izbor in pogajanj za naročnika neobvezna. Postopek v slovenskem pravnem redu poznamo pod imenom dinamično nabavni sistem.
Oba postopka bi dopolnjeval še inovacijski postopek, namenjen razvoju in pridobivanju inovativnih rešitev, ki jih naročnik potrebuje za izpolnitev svojih potreb.
Za izredne oziroma nujne primere bi bila predvidena tudi enostavnejša ureditev z omejenimi zahtevami glede objave rezultatov.
Predlog predvideva vzpostavitev elektronske storitve za preverjanje usposobljenosti gospodarskih subjektov (electronic eligibility service).
V skladu s Predlogom bi morali vsi naročniki za preverjanje neobstoja razlogov za izključitev ter izpolnjevanja pogojev za sodelovanje oziroma izbor praviloma uporabljati to elektronsko storitev. Gospodarski subjekti bi morali v njej ustvariti profil usposobljenosti, prek katerega bi lahko naročniki preverjali zahtevane podatke.
S tem bi se sistem pomaknil od sedanjega modela predložitve in preverjanja posameznih dokazil k bolj avtomatiziranemu preverjanju podatkov iz nacionalnih in evropskih baz. Predlog v 28. in 29. členu določa tudi povezovanje nacionalnih podatkovnih zbirk z elektronsko storitvijo.
Predlog med drugim posega v ureditev pogojev za sodelovanje. Predlaga se, da se pogoji za izbor omejijo na tisto, kar je nujno in sorazmerno.
Posebej je predvideno omejevanje zahtev glede minimalnega prometa ter omejevanje neupravičenih zahtev po predhodnih izkušnjah z izvajanjem pogodb za javni sektor.
Predlog hkrati določa, da se informacije, ki jih je mogoče pridobiti iz obstoječih nacionalnih podatkovnih zbirk ali iz uradnih seznamov oziroma certifikatov, brez zadostne utemeljitve ne bi smele ponovno zahtevati od gospodarskega subjekta.
Predlog prinaša tudi spremembe na področju pogajanj. Naročniki bi lahko pogajanja uporabili glede nebistvenih značilnosti naročila, pri čemer bi lahko predmet pogajanj predstavljali na primer nekateri vidiki tehnične kakovosti, količine, dobavnih pogojev ali drugi komercialni vidiki.
Več pogajanj manj postopkov.
Predlog posega tudi v pravila o koncesijah. Med drugim določa, da mora biti trajanje koncesije sorazmerno ne le s časom, potrebnim za povrnitev naložbe, temveč tudi s predvidenim razvojem sektorja, na primer tehnološkimi, okoljskimi ali družbenimi spremembami.
Predlagana je obveznost predhodne objave večjih sprememb koncesijske pogodbe. Če bi sprememba presegala 50 % vrednosti prvotne koncesije, bi moral naročnik objaviti javno obvestilo o spremembi in njeno utemeljitev. Predlog zahteva tudi dokumentiranje razlogov za spremembo in njenega vpliva na ekonomsko ravnotežje koncesije.
Predlog predvideva vzpostavitev evropske platforme za e-javno naročanje, ki bi vsebovala osnovne funkcije za dostop do postopkov javnega naročanja in njihovo izvedbo.
Predlagana Uredba pomeni pomemben poseg v trenutni sistem javnega naročanja, saj ne gre zgolj za tehnično spremembo posameznih pravil, temveč za združitev pravil o javnem naročanju in koncesijah v enoten evropski pravni akt.
Za slovenske naročnike bi bile med pomembnejšimi spremembami predvsem nova struktura postopkov, večja uporaba elektronskega preverjanja podatkov in drugačen pristop k dokazovanju usposobljenosti ponudnikov. Za gospodarske subjekte pa bi lahko pomenile manj administrativnih zahtev.
Predlog Uredbe mora biti sprejet v zakonodajnem postopku Evropskega parlamenta in Sveta, zato se lahko njegovo besedilo še spremeni.
[1] Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb. URL: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/23/oj
[2] Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES. URL: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj
[3] Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. URL: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/25/oj
Povezane teme: Javna naročila