HIPOTEKA

18. marca, 2021

HIPOTEKA

Hipoteka

Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatev vse do dokončnega poplačila.

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičnah, ki obsega nepremičnino, kot tudi vse njene sestavine in plodove v kolikor niso ločeni od glavne stvari. Ravno tako hipoteka obsega pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Nastanek hipoteke

Za nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki so opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pravni posel je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Eden od načinovnastanka hipoteke je na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo. Pogodbena in hipoteka na podlagi sodne odločbe nastaneta z vpisom v zemljiško knjigo medtem ko, zakonita hipoteka nastane, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.

Hipoteka na nepremičnini v lasti več oseb

Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja drugih solastnikov. Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini, ki je predmet solastnine, je pa potrebno soglasje vseh solastnikov. Če je nepremičnina v skupni lastnini, je lahko hipoteka ustanovljena le na nepremičnini kot celoti.

Nadhipoteka

Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi zavarovani s hipoteko. Ustanovi se lahko brez soglasja zastavitelja. Ustanovi se tako, da zastavni upnik svojo terjatev uporabi kot sredstvo za zavarovanje svojega dolga.

Skupna hipoteka

Skupna hipoteka pomeni, da se za zavarovanje ene terjatve zastavi več nepremičnin, ki skupaj zagotavljajo poplačilo zavarovane terjatve. Skupna hipoteka je samo ena hipoteka, ki je ustanovljena za zavarovanje iste terjatve na več nepremičninah.

Za nastanek skupne hipoteke veljajo enaka pravila kot pri nastanku navadne hipoteke. Pri skupni hipoteki predlagatelj določi eno nepremičnino kot glavno. Do poplačila iz skupne hipoteke pride, če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana. Hipotekarni upnik lahko potem zahteva prodajo nepremičnine, ki si jo sam izbere, brez posebnega vrstnega reda.

Maksimalna hipoteka

Pri maksimalni hipoteki se varuje dolžniško upniško razmerje in ne posamezne terjatve. Smisel maksimalne hipoteke je ta, da se hipoteka ustanovi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina. Posebnost maksimalne hipoteke je, da se razlikuje glede na določnost in število terjatev. Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali več terjatev, ki izvirajo iz pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve same hipoteke ni določena. Prav tako se z maksimalno hipoteko zavarujejo do najvišjega zneska zavarovane terjatve, vse obresti in stroški zavarovanih terjatev.

Glavni pomen maksimalne hipoteke je v tem, da gre za hipotekarno razmerje, pri katerem so terjatve številne in bodoče ter ob nastanku maksimalne hipoteke še neobstoječe. V zemljiško knjigo se vpisuje s točno določenim maksimalnim zneskom.

Prenos hipoteke

Prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo. S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače.

Prenehanje hipoteke

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana. Izbris hipoteke se lahko zahteva skladno s pogoji naštetimi v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ):

  • če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana;
  • če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha;
  • če se hipotekarni upnik odreče hipoteki;
  • če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini;
  • če hipoteka s potekom časa ugasne;
  • če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve.

Hipoteka pa preneha tudi s potekom časa. V primeru, če hipotekarni upnik v 10 letih od dneva dospelosti zavarovane terjatve ne uveljavlja pravice do prednostnega poplačila.


Pogosta vprašanja v zvezi s hipoteko in praksa sodišč:

Kaj je hipoteka?

Namen zastavne pravice je v zavarovanju terjatve. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve.

Vir: VSL sodba III Cp 2444/2016

Ali je obstoj hipoteke odvisen od zavarovane terjatve?

Zastavna pravica je odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice.

Vir: VSL Sklep Cst 469/2020

Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica – hipoteka.

Vir: VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006

Ali se lahko na isti nepremičnino ustanovi več hipotek?

147. člen Stvarnopravnega zakonika SPZ dovoljuje, da se lahko na isti nepremičnini ustanovi več hipotek , vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve.

Vir: VSK sklep Cdn 8/2015

Dopustna je ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek na istih nepremičninah v korist istemu zastavnemu upniku. Maksimalna hipoteka je takšna hipoteka, s katero so zavarovane terjatve določene vrste. Ker pa ni nujno, da je že ob ustanovitvi hipoteke določeno, katera konkretna terjatev je zavarovana s hipoteko , mora to biti določeno vsaj v zahtevi, s katero hipotekarni upnik uveljavlja svojo pravico.

Vir: VSL sklep I Cpg 580/2015

Ali se lahko hipoteka ustanovi pri prodaji nepremičine?

Predkupni upravičenec mora skupaj z izjavo, da sprejema ponudbo predkupnega upravičenca, izpolniti svojo obveznost iz prodajne pogodbe. Samo izjava volje ne zadošča, ampak mora predkupni upravičenec hkrati plačati tudi kupnino. Izjema izhaja iz pravne sfere lastnika stvari, ki mora v predkupni ponudbi določiti rok za plačilo kupnine. Predkupni upravičenec takšnega roka nima pravice brezpogojno izkoristiti. To lahko stori samo, če ob izjavi, da sprejema ponudbo, lastniku stvari namesto plačila kupnine zagotovi zadostno zavarovanje, da bo kupnina plačana. Pri prodaji nepremičnine je tako primerno zavarovanje ustanovitev hipoteke, pri premičnih stvareh pa pridejo v poštev zastavne pravice, poroštva in bančne garancije.

Vir: VSL Sklep I Cpg 115/2018

Ali je zemljiškoknjižno dovolilo potrebno overiti?

Zemljiškoknjižno dovolilo je potrebno overiti, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ).

Vir: VSK Sklep I Cp 255/2017

Kdo lahko dovoli vpis hipoteke?

2. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin.

Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo.

Vir: VSL sklep II Cp 189/2009

Ali sprememba lastništva na nepremičnini vpliva na hipoteko?

Sprememba lastništva nepremičnine, na kateri je ustanovljena hipoteka zaradi zavarovanja kredita, ne vpliva na obstoj hipoteke oziroma nima za posledico njenega prenehanja. Preneha pa hipoteka v primeru poplačila terjatve, ki je zavarovana s hipoteko.

Vir: VSL Sodba I Cp 146/2020

Ali lahko etažni lastnih obremeni svoj delež s hipoteko?

Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.

Vir: VSL Sklep I Cp 12/2020

Ali hipoteka preide na posamezne dele v etažni lastnini?

Na podlagi 111. člena SPZ, hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini.

Vir: VSK sklep CDn 243/2013

Ali celotna nepremičnina jamči za poplačilo zavarovane terjatve?

Za hipoteko velja načelo nedeljivega zastavnega jamstva. To pomeni, da celotna nepremičnina jamči za poplačilo zavarovane terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Hipotekarni dolžnik tako ne more pred poplačilom celotne zavarovane terjatve zahtevati znižanja vrednosti hipoteke. Po prvem odstavku 150. člena SPZ se hipoteka zaradi delnih plačil ne zmanjšuje.

Vir: VSRS Sodba II Ips 241/2018

Ali je potreben vpis v zemljiško knjigo?

Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več.

Vir: VSRS Sodba II Ips 242/2017

Od zastavnega upnika, ki se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, se ne pričakuje, da si bo zastavljeno nepremičnino ogledal v naravi, da bi raziskoval, ali morebiti obstajajo pravice tretjih oseb, ki iz zemljiške knjige niso razvidne.

Vir: VSRS Sodba II Ips 150/2017

Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo.

Vir: VSK sklep CDn 96/2015

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnost

Vir: VSM sklep I Cp 80/2011

Ključnega pomena načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kar pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

Vir: VSL sodba II Cp 581/2009

Ali po končanem stečajnem postopku preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov?

Po prenehanju gospodarske družbe z izbrisom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov. V izvršilnem postopku dolžniki ne morejo doseči izbrisa hipoteke na svojih nepremičninah, v ugovoru po izteku roka tudi ne morejo več uveljavljati, da notarski zapis ni izvršilni naslov.

Vir: VSL Sklep II Ip 266/2020

Ali je pri zavarovanju s hipoteko potrebna prijava terjatve v stečajnem postopku?

Smisel prijave terjatve, je doseči poplačilo terjatve v stečajnem postopku oziroma izločiti iz stečajne mase premoženje, ki je last upnika.

Vir: VSL sklep I Cpg 224/2004

Upniku ni treba prijaviti ločitvene pravice, kadar je ta že vpisana v zemljiški knjigi z učinkom pred začetkom stečaja. Taka ločitvena pravica se šteje za prijavljeno.

Vir: VSK sklep II Ip 433/2016

Ali je mogoč prenos hipoteke med izvršilnim postopkom?

Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1, torej vpisati spremembo imetnika hipoteke le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.

Vir: VSK Sklep CDn 108/2017

Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke.

Vir: VSK Sklep CDn 192/2018

Ali se vpisana hipoteka zmnajšuje s poplačevanjem?

Nedeljivo hipotekarno jamstvo onemogoča zmanjšanje hipoteke zaradi posameznega delnega plačila hipotekarno zavarovane terjatve.

Vir: VSM sklep I Ip 1271/2013

Ali ima zmanjševanje zavarovane terjatve vpliv na hipotekarno zavarovanje?

Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.

Vir: VSM sklep I Ip 107/2017

Ali s prenehanjem pravne osebe preneha hipoteka?

S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama. Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon. 

Vir: VSL sodba II Cp 442/2013

Kaj je maksimalna hipoteka in kako se ustanovi?

Maksimalna hipoteka mora imeti realno podlago, to pa je določeno dolžniško – upniško razmerje, v zvezi s katerim se sklepa pogodba in ustanavlja maksimalna hipoteka. Res je posebnost maksimalne hipoteke, da se z njo praviloma zavarujejo prihodnje in pogojne terjatve, vendar pa mora to temeljno razmerje dejansko obstajati.

Vir: VSRS Sodba I Ips 25702/2016

Dopustna je ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek na istih nepremičninah v korist istemu zastavnemu upniku. Maksimalna hipoteka je pač takšna hipoteka, s katero so zavarovane terjatve določene vrste. Ker pa ni nujno, da je že ob ustanovitvi hipoteke določeno, katera konkretna terjatev je zavarovana s hipoteko , mora to biti določeno vsaj v zahtevi, s katero hipotekarni upnik uveljavlja svojo pravico. 

Vir: VSL sklep I Cpg 580/2015

Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke še ni določena. Za ustanovitev maksimalne hipoteke zadoščajo že navedba zastavnega upnika (tožene banke oziroma posojilodajalke), zastavnega dolžnika (tožečega podjetja oziroma posojilojemalca) in (vsaj) vrstna določitev (bodočega) pravnega temelja (posojilne pogodbe, ki bodo šele sklenjene).

Vir: Sodba II Ips 295/2011

Ali pogodbena hipoteka učinkuje zoper nevpisanega skupnega lastnika?

Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.

Vir: VSL sodba I Cp 1707/2016

Kakšen je položaj hipoteke v primeru insolventenga dolžnika?

Zavarovane terjatve so v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZFPPIPP tiste terjatve upnika, ki so zavarovane z ločitveno pravico. Ločitvena pravica pa je pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Med ločitvene pravice (torej pravice, katerih imetnik ima pravico do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) spada med drugim tudi hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini (138. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

Vir: VSM sodba I Cpg 28/2015

Ali je zemljiškoknjižna listina potrebna pri hipoteki, ki nastane na podlagi zakona?

Izstavitev zemljiškoknjižne listine bi se lahko zahtevala le v primeru obstoja pogodbene hipoteke ali prisilne hipoteke, ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa na podlagi zakonite hipoteke, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon.

Vir: VSL sodba II Cp 1465/2013

Kakšen je učinek zaznambe izvršbe?

Posledica zaznambe izvršbe je ustanovitev hipoteke.

Vir: VSL sklep II Cp 613/2011

Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.

Vir: VSL sklep II Cp 2771/2010

Kako nastane hipoteka v postopku zavarovanja?

V postopku zavarovanja se zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, pridobi z vknjižbo. Vknjižba hipoteke pa se lahko dovoli le na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.

Vir: VSL sklep II Ip 486/2011

Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi?

Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi se opravi po uradni dolžnosti, izbris te predznambe pa se izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris.

Vir: VSL sklep II Cp 38/2010

Predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Sklep o izvršbi izda izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist katerega je bila hipoteka predznamovana, izda pa ga, ko postane sodna odločba, ki je bila podlaga za izdajo predhodne odredbe, pravnomočna. Tako učinkuje zaznamba izvršbe od trenutka, ko je učinkovala predznamba hipoteke na podlagi predhodne odredbe.

Vir: VSL sklep II Cp 1083/2010

Kaj je zaznamba vrstnega reda pri hipoteki?

Zaznamba vrstnega reda je posebno razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice.

Vir: VSL sklep II Cp 163/2010

Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko.

Vir: VSK sklep CDn 8000000084/2011

Ali se hipoteka lahko prenaša?

Hipoteka kot stranska pravica preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.

Vir: Sodba III Ips 131/2005

Prenos hipoteke je urejen v 148. členu SPZ. Ta določa, da se s prenosom zavarovane terjatve prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Sam prenos hipoteke pa učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Vir: VSL sodba I Cpg 1169/2014

Ali je za prenos hipoteke vedno potrebna še vknjižba hipoteke?

Sodna praksa se je že ustalila v stališču, da je za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja dovolj pogodba o odstopu terjatve in ni potrebna še vknjižba hipoteke.

Vir: Sodba II Ips 315/2009

Ali hipoteka preide na novega upnika avtomatično?

Hipoteka ne preide na novega upnika zavarovane terjatve avtomatično, ampak je potreben vpis v zemljiški knjigi.

Vir: VSK sklep Cp 1077/2008

Ali je možen prenos zamenjave zavarovane terjatve ?

V našem pravu zaradi učinkovanja načela akcesornosti (po katerem stranske stvari oziroma pravice delijo pravno usodo glavne stvari oziroma pravice) ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke, na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve.

Vir: VSL sodba II Cp 2857/2016

Ali preide hipoteka zavarovane terjatve na novega upnika avtomatično?

Hipoteka ne preide na novega upnika zavarovane terjatve avtomatično, ampak je potreben vpis v zemljiški knjigi.

Vir: VSK sklep Cp 1077/2008

Ali hipoteka učinkuje zoper nevpisanega lastnika?

Pogodbena pridobitev hipoteke učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri. V skladu z načelom kavzalnosti ima neveljavnost dogovora o ustanovitvi hipoteke za posledico neveljavnost ustanovitve hipoteke.

Vir: VSL sodba I Cp 1707/2016

Katere so razlik med notarsko in “navadno” hipoteko?

Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, v primeru navadne hipoteke na podlagi pravnega posla pa mora izvršilni naslov še pridobiti in to na podlagi tožbe, s katero bo od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteval da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba). Pravnomočna sodba izdana na podlagi tožbe, je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče realizirati hipoteko. Za ustanovitev notarske hipoteke je potrebno, da zastavitelj in zastavni upnik skleneta pravni posel o ustanovitvi notarske hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem mora zastavitelj soglašati, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.  

Vir: VSL sklep I Ip 4016/2007

V katerim primerih pride do prenehanje hipoteke in/ali izbrisa hipoteke?

V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. 

Vir: VSL Sklep II Ip 1236/2020

Za izbris hipoteke v primeru, ko ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, je potrebna ustrezna listina.

Vir: VSK Sklep CDn 275/2016

Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev.

Vir: VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006

Povezane teme: Dolžniško upniška razmerja

Vprašajte nas

Kontakt

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.